Kaj pomenijo številke, izrazi in končni rezultat?
Ko podjetnik prejme poročilo o oceni vrednosti, večina najprej pogleda stran z glavno številko – kolikšna je vrednost podjetja. A v resnici je vrednost podjetja le vrh ledene gore. Pod njo se skriva celoten proces analiz, presoj tveganj in številnih strokovnih odločitev, ki skupaj oblikujejo končno oceno.
Razumevanje poročila o oceni vrednosti vam pomaga razbrati, zakaj je podjetje vredno toliko, kot je navedeno in vedeti, kaj lahko storite, da bo njegova vrednost v prihodnje višja.
Kaj vsebuje poročilo o oceni vrednosti?
Dobro pripravljeno poročilo o oceni vrednosti ni zgolj skupek izračunov. Je dokument, ki predstavi celovito sliko podjetja – poslovno, finančno in tržno.
V prvem delu poročila so navadno zbrani povzetki opravljenih analiz in ključni rezultati. Sledi analiza podjetja, ki vključuje kratek opis zgodovine, lastniške strukture, vodstva, opis dejavnosti, trga in konkurence, poslovnih prostorov ter SWOT analize.
Nato se poročilo razširi na analizo makroekonomskega okolja, kjer so predstavljene razmere v Sloveniji in mednarodnem prostoru, skupaj z glavnimi napovedmi.
Temu sledi analiza dejavnosti, ki zajema pregled panoge, razvojne trende, inovacije, konkurenco, regulativo ter oceno tveganj. Pogosto je vključena tudi Porterjeva analiza petih sil, s katero se vrednoti moč konkurence v panogi. V okviru analize dejavnosti je poleg opisa in splošnega pregleda panoge zajet tudi opis konkurenčnega položaja, s katero se uspešnost poslovanja podjetja umesti v konkurenčnem okolju. Podrobneje se pregleda gibanje prihodkov, odhodkov, donosnosti, investicij, zadolženosti in likvidnosti ocenjevanega ter konkurenčnih podjetij.
Pomemben del poročila je tudi finančna analiza, kjer se podrobno pregledajo prihodki, odhodki, sredstva in obveznosti podjetja. Tu se izvedejo tudi prilagoditve računovodskih izkazov, da ti odražajo realno poslovanje.
V nadaljevanju so opisane uporabljene metode ocenjevanja vrednosti, skupaj z obrazložitvijo, zakaj je cenilec izbral prav te metode. Opisana sta tudi odbitek za neobvladovanje in odbitek za pomanjkanje tržljivosti/likvidnosti.
Nato sledi ocenjevanje vrednosti, kjer so najprej določene ključne predpostavke za projekcije poslovnih izkazov, nato pa prikazane napovedi prihodkov, odhodkov, investicij, neto obratnega kapitala, davka iz dobička. Sledi izračun diskontne mere (WACC), s katero se pričakovani prihodnji denarni tokovi pretvorijo na današnjo vrednost.
V nadaljevanju se določi vrednost podjetja, ki jo spremlja analiza občutljivosti. Ta pokaže, kako sprememba diskontne mere, rasti prostega denarnega toka, EBIT in investicij za 1%, spremeni vrednost podjetja. Poročilo se zaključi s sklepom o oceni vrednosti in s prilogami.
Najpogosteje uporabljene metode ocenjevanja vrednosti
V poročilu boste pogosto zasledili več metod, s katerimi je cenilec preveril rezultat. To ne pomeni, da ni prepričan v izračun – nasprotno. Uporaba več metod omogoča, da se vrednost potrdi iz različnih zornih kotov.
Najpogosteje uporabljene so tri metode:
- Metoda diskontiranega denarnega toka (DCF), ki upošteva prihodnje denarne tokove in tveganje. Uporablja se pri podjetjih, ki redno poslujejo in ustvarjajo denarni tok.
- Metoda primerljivih podjetij, kjer se finančni kazalniki primerjajo s podobnimi podjetji v panogi ali na borzi.
- Metoda neto vrednosti sredstev, kjer se vrednost podjetja oceni tako, da se sešteje vrednost vseh sredstev podjetja in od tega odšteje vrednost vseh obveznosti.
Vsaka metoda ima svoje prednosti, omejitve in namen, cenilec pa v poročilu pojasni, katera je najprimernejša in zakaj.
Kaj pomenijo odbitki in diskonti v poročilu?
Odbitek za neobvladovanje se uporabi, kadar se ocenjuje manjšinski lastniški delež. Manjšinski lastnik namreč nima vpliva na ključne poslovne odločitve – kot so izplačilo dividend, kadrovske menjave ali strateške usmeritve podjetja. Zaradi tega je njegov delež manj vreden v primerjavi z deležem, ki prinaša večjo moč odločanja.
Odbitek za pomanjkanje tržljivosti/likvidnosti pa se uporabi, kadar deleža v podjetju ni mogoče hitro in enostavno prodati. Manjša kot je možnost prodaje ali odkupa deleža, večje je tveganje in s tem tudi večji diskont. Ta odbitek je nižji, če je podjetje finančno stabilno, ima urejeno dividendno politiko, dober položaj v panogi in kakovostno vodstvo.
Kaj pomeni WACC (tehtano povprečje stroškov kapitala)?
WACC – Weighted Average Cost of Capital – je ključna komponenta v metodi diskontiranih denarnih tokov. Predstavlja tehtano povprečje stroškov lastniškega in dolžniškega kapitala, s katerim se diskontirajo prihodnji denarni tokovi podjetja.
Preprosto povedano: WACC pokaže, koliko podjetje v povprečju plačuje za uporabo kapitala, s katerim posluje. Višji kot je WACC, večje je tveganje in nižja je trenutna vrednost prihodnjih denarnih tokov. Zato je razumevanje te številke pomembno, ko ocenjujete realnost končnega rezultata v poročilu.
Kako uporabiti poročilo v praksi?
Poročilo o oceni vrednosti ni le dokument za arhiv. Je izjemno uporabno orodje pri strateških in poslovnih odločitvah.
Ko prejmete poročilo se ne osredotočite le na številko v zaključku. Poglejte predpostavke, tveganja in ključne kazalnike, ki so do nje privedli. Prav tam boste našli dragocen vpogled v to, kje podjetje ustvarja vrednost in kje jo izgublja.
Poročilo lahko uporabite:
- kot osnovo za pogajanja pri prodaji,
- pri notranjem odločanju, kateri del poslovanja prinaša največ dobička,
- za spremljanje napredka skozi čas,
- ali kot orodje pri strateškem načrtovanju in optimizaciji poslovanja.
Poročilo o oceni vrednosti je kot poslovno ogledalo – pokaže, kje podjetje ustvarja vrednost in kje jo izgublja.
Razumevanje poročila o oceni vrednosti ni namenjeno le računovodjem ali cenilcem, temveč predvsem podjetnikom.
Ko razumete, kako je vrednost določena, lažje sprejemate poslovne odločitve in usmerjate podjetje v rast. Vrednost podjetja ni le številka – je zgodba o tem, kaj ste zgradili in kako lahko to še nadgradite.
Želite, da vam pomagamo razložiti vaše poročilo o oceni vrednosti podjetja? Pišite nam na marko.ploj@skupinaprima.si ali nas pokličite na 041/804-882.
Če ste zamudili prejšnji članek, preberite: Koliko stane cenitev podjetja – in zakaj je to naložba, ne strošek
Če vas zanima več o tej temi, preberite naslednji članek: Zakaj se vrednost podjetja in prodajna cena pogosto razlikujeta
