Glavni argumenti, ki podjetnike prepričajo, da se odločijo za dodatno varčevanje:
- davčne ugodnosti,
- razpršitev tveganja – pri poslu se lahko kaj zalomi, zato je dobro imeti še kak drug vir pokojninskih prihrankov,
- razpršitev sredstev – večina premoženja podjetnikov je vezana v njihovem poslu, zato ga je smiselno nekaj preusmeriti v druge naložbe.
Ker je pokojninska vrzel pri podjetnikih praviloma večja kot pri zaposlenih (velikokrat si izplačujejo nižjo plačo, saj dodatne dohodke prejemajo od potnih stroškov, dividend in podobnega, kar se ne všteva v pokojninsko osnovo), je vsekakor odločitev za dodatno varčevanje smiselna. Zato si oglejmo, katere možnosti so najugodnejše.
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (drugi steber)
Znesek, ki ga podjetje vplača v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ni obremenjen z nikakršnimi davki in prispevki. Do višine 5,844 odstotka posameznikove bruto plače (24 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) se upošteva kot olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb.
Podjetje mora pristop h kolektivnemu zavarovanju ponuditi vsem zaposlenim, torej ga ne more zase skleniti le lastnik podjetja. To sicer ni težava, če gre za manjše podjetje ali s. p., v katerem je zaposlen le lastnik ali njegovi družinski člani. Če pa so zaposleni še drugi delavci, jih mora v zavarovanje vključiti pod enakimi pogoji, razen tistih, ki podpišejo izjavo, da tega ne želijo.
Največja prednost drugega stebra je, da gre za edino obliko varčevanja, ki podjetju prinaša davčno olajšavo. Je pa res, da se je v praksi izkazalo, da je ta olajšava razmeroma nizka. Če si denimo podjetnik izplačuje povprečno slovensko plačo (2.008 evrov bruto za junij 2022), bo maksimalni mesečni znesek, ki ga lahko uveljavlja, 117 evrov. Če pa si izplačuje minimalno plačo (1.074 evrov bruto), bo lahko uveljavljal le 62 evrov.
Samo na tovrstno varčevanje se zaradi omenjenih omejitev ne moremo zanašati. Je pa to lahko v kombinaciji s tretjim stebrom, ki ga bomo opisali v nadaljevanju, zanimiv naložbeni produkt.
Nalaganje sredstev prek podjetja (tretji steber)
Nalaganje sredstev prek podjetja sicer ne prinaša davčne olajšave kot prej omenjeni drugi steber, vendar je kljub temu davčno ugodnejše kot osebno varčevanje. Če bi lastnik podjetja namreč želel varčevati na svojem osebnem računu, bi si moral najprej izplačati plačo, na katero bi moral plačati davke in prispevke, zato bi mu za varčevanje ostala le približno polovica izplačanega zneska (če si podjetnik izplačuje povprečno slovensko plačo v višini 1.300 evrov in to poviša za 100 evrov neto, se strošek delodajalca poviša za 201 evro).
Od 200 evrov bi se torej obrestovala le polovica, zato bi bil privarčevani znesek precej manjši kot pri varčevanju prek podjetja, kjer je od 200 evrov treba odšteti le 19-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb. Za varčevanje torej ostane 162 evrov, privarčevani znesek pa je večji. Po odštetih davkih ob izplačilu je razlika več kot 50-odstotna (prek podjetja v 20 letih privarčuje skoraj 92 tisoč evrov, medtem ko bi osebno privarčeval le 60 tisoč evrov).
V naslednjem koraku mora podjetnik denar z računa podjetja dobiti na svoj osebni račun. To lahko stori različno:
- zapre (likvidira) podjetje: v tem primeru se mu odmeri davek na kapitalski dobiček, vendar davčna stopnja po 15 letih lastništva podjetja znaša nič odstotkov;
- proda podjetje: tudi v tem primeru se mu odmeri davek na kapitalski dobiček, vendar davčna stopnja po 15 letih lastništva podjetja znaša nič odstotkov;
- določen delež lastniškega deleža proda lastnemu podjetju (odkup lastnega deleža), preostali odstotek pa še vedno ohrani ali pa podari otrokom: tudi v tem primeru se mu odmeri davek na kapitalski dobiček, vendar davčna stopnja po 15 letih lastništva podjetja znaša nič odstotkov (treba je opozoriti, da je Furs v minulih letih odkupe lastnih deležev obravnaval kot sporne, vendar je na vrhovnem sodišču tožbo izgubil; ministrstvo za finance pa za v prihodnje na tem področju napoveduje spremembe; pri tovrstnem početju priporočamo previdnost in posvetovanje z davčnim strokovnjakom; v primeru sprememb na davčnem področju pa bi utegnila obdavčitev biti nekoliko višja);
- izplača dividende: v tem primeru je obdavčitev 25-odstotna.
Kako sta vprašanje pokojnine reševala podjetnika, stara približno 50 let
Za konec bi omenil primer dveh solastnikov, ki sta 15 let pred pokojem razmišljala, kako bi poskrbela za višjo pokojnino. Nameravala sta si povišati plačo za 300 evrov neto, vendar sta ob pregledu izračunov hitro ugotovila, da se jima bolj splača ohraniti enako višino plače in za pokojnino dodatno varčevati prek podjetja:
Povišanje plače za 300 evrov neto bi jima namreč prineslo le za 119 evrov višjo starostno pokojnino. Najverjetneje plače, ki bi bila višja za 300 evrov, sploh ne bi namenila dodatnemu varčevanju ali bi varčevanju namenila le del poviška, vendar je zaradi doslednosti pri izračunu upoštevano, kot da bi celoten dodatni znesek varčevala. Tako bi privarčevala 101 tisoč evrov (in še 21 tisoč evrov starostne pokojnine, če upoštevamo, da je povprečna življenjska doba 80 let in jo bosta torej prejemala 15 let). Razlika v korist varčevanja prek podjetja je torej znašala skoraj 40 tisoč evrov na vsakega izmed solastnikov.
Kot kaže primer, je za podjetnike smiselno razmisliti, kako varčevati, da bodo imeli od tega čim več. Davki utegnejo v prihodnje to področje nekoliko zaplesti, a to naj ne bo razlog, da se za varčevanje (prek podjetja ali lastnega računa) ne odločite. Za lažjo odločitev naj omenim, da v 10 letih ukvarjanja s finančnim svetovanjem še nisem srečal osebe, ki bi mi rekla, da ji je žal, da je za pokojnino privarčevala 160 tisoč evrov. Sem pa jih srečal ogromno, ki jim je bilo žal, da niso.
