Glede na veliko število vzajemnih skladov, ki so nam na voljo za nalaganje naših prihrankov, se pred investiranjem denarja običajno soočimo s problemom, katerega izmed njih izbrati. Do pravega odgovora lahko pridemo s pregledom nekaterih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na našo odločitev:

• cilj varčevanja,
• predvidena varčevalna doba,
• naš odnos do tveganja,
• splošni ekonomski pogoji v gospodarstvu (geografska razpršenost),
• perspektivnost posameznih panog (panožna razpršenost).

Večina vlagateljev se izbire vzajemnih skladov loti na napačnem koncu. Ukvarjajo se predvsem s vprašanjem, kateri vzajemni sklad bo v naslednjem letu najbolj donosen. Do odgovora na to vprašanje po navadi pridejo s pregledom preteklih donosnosti skladov, ki v ničemer ni povezana z njihovo prihodnjo donosnostjo.

Ključna odločitev vsakega vlagatelja je, koliko privarčevanih sredstev bo razporedil v posamezno naložbeno skupino: delnice, obveznice in denarne rezerve (denarne sklade in bančne depozite). Od te odločitve bosta namreč najbolj odvisna prihodnja donosnost naših prihrankov in tveganje, ki ga pri tem sprejemamo. Do ustrezne rešitve najlažje pridemo s pregledom dejavnikov, ki smo jih našteli že prej:

Cilj varčevanja

Cilj varčevanja moramo jasno opredeliti že na samem začetku. To je lahko varčevanje za pridobitev dodatne rente k pokojnini, nakup stanovanja,varčevanje za potrebe otrok (šolanje) ali pa preprosto varčevanje za kakšno stvar, ki jo želimo v prihodnosti kupiti.

Predvidena varčevalna doba

Od predvidene varčevalne dobe je odvisna oblika vzajemnega sklada v katerem je priporočljivo varčevati. Za varčevanje od enega do treh let so primerni denarni in obvezniški skladi, za varčevanje od treh do petih let so primerni obvezniški in mešani vzajemni skladi, od petih do desetih let mešani in delniški skladi ter za varčevanje, daljše od desetih let, delniški skladi.
Denarni vzajemni skladi večino zbranih sredstev investirajo v visoko kakovostne kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajajo država in banke, v depozite in v ostale visoko likvidne in nizko tvegane vrednostne papirje.
Obvezniški vzajemni skladi večji del premoženja investirajo v obveznice. Donos temelji na prejetih obrestih. Sredstva obvezniških vzajemnih skladov se v glavnem nalagajo v državne in visokokakovostne podjetniške obveznice.
Mešani vzajemni skladi sredstva vlagateljev razporejajo med delnice, obveznice in denarne rezerve. Razmerja med naložbenimi skupinami se lahko spreminjajo in so odvisna od napovedi donosnosti posameznih naložb.
Delniški vzajemni skladi sredstva nalagajo v delnice. Delniške vzajemne sklade ločimo na regionalne (vlagajo v posamezne regije: npr. Balkan, Indija, Kitajska…), panožne (vlagajo v posamezne panoge: npr. farmacija, energetika, ekologija…), globalne sklade, sklade rasti, sklade skladov…

Naš odnos do tveganja

Če smo pripravljeni tvegati, lahko večji delež sredstev razporedimo v delniške sklade, če pa se tveganja bojimo, moramo večji del sredstev naložiti v denarne in obvezniške sklade, le manjši del pa v mešane in delniške.

Pravilno se odloči tisti vlagatelj, ki pri naložbi prihrankov prevzame ravno toliko tveganja, kot si ga lahko privošči. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v potrebnem roku, v najslabšem primeru pa lahko zaidejo v resne finančne težave. Po drugi strani tisti, ki tvegajo premalo, navadno ustvarijo precej nižjo donosnost prihrankov, kot bi jo glede na objektivne okoliščine lahko.

Koristen pripomoček pri določanju finančnega profila vlagatelja predstavlja »Brezplačni finančni vodnik«, ki vam lahko pomaga pri sprejemanju pomembne odločitve, koliko premoženja razporediti v delniške, mešane in obvezniške podsklade.

Splošni ekonomski pogoji v gospodarstvu

Gibanje cen delnic in posredno vrednosti enot vzajemnih skladov je močno povezano z ekonomskimi dejavniki. To je razvidno iz raznih analiz, ki so bile opravljene. Iz njih se da tudi razbrati, da so bile spremembe cen delnic znanilke sprememb v gospodarstvu.

Zato je zelo pomembno, da pred investiranjem v vzajemne sklade najprej analiziramo celotno gospodarstvo ter trg vrednostnih papirjev (s tem se odločimo o alokaciji sredstev med delnice, obveznice in gotovino), ter nato analiziramo še panoge (poiščemo, katere panoge imajo največji potencial rasti).

Pri analizi gospodarstva najprej analiziramo:

• Trend stopnje rasti delovne sile;
• Trend stopnje rasti produktivnosti;
• Trend povprečne stopnje rasti brezposelnosti;
• Trend stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Tako ugotovimo, ali se določeno gospodarstvo nahaja v recesiji ali v obdobju rasti. Vsako  gospodarstvo namreč prehaja skozi obdobja recesije in ekspanzije, kar imenujemo gospodarski cikel.

Ko so gospodarstva v ekspanziji, se nam splača sredstva nalagati v delniške sklade, ko pa se približuje obdobje recesije, sredstva preusmerimo v obvezniške in denarne sklade.

Panožna razpršenost

Po analizi gospodarstva moramo določiti vpliv napovedi na posamezne gospodarske panoge. Vse panoge namreč niso enako občutljive na gospodarske cikle, zato je donosnost posameznih panog zelo različna. Pričakovati je, da bodo podjetja iz panog z večjo občutljivostjo v primeru ekspanzije bolj uspešna od tistih s povprečno občutljivostjo. Takšna nadpovprečno uspešna podjetja imenujemo ciklična podjetja (npr. avtomobilska industrija). Vendar se moramo zavedati, da so v primeru depresije prav ta podjetja tista, ki imajo najmanjše donose oziroma največjo izgubo. Drugo vrsto panog, ki imajo majhno občutljivost oziroma pri katerih sta dobiček in prodaja najmanj občutljiva na ekonomske razmere v državi, pa imenujemo defenzivne panoge (npr. proizvajalci hrane, farmacevtska podjetja ter podjetja, ki proizvajajo izdelke za javno korist).

Za panožno analizo je pomembno tudi, da vemo, v katerem življenjskem ciklu je panoga. Poznamo 4 faze življenjskega cikla:

• Faza zagona – v njej so podjetja, ki so znala prva izkoristiti in patentirati novo tehnologijo;
• Faza stabilne rasti – visoki dobički v panogi privabljajo nova podjetja. Ker prihajajo na trg novi konkurenti, se profitna marža znižuje;
• Zrela faza – izdelki postajajo vse bolj standardizirani, pojavijo se še dodatni tekmeci, vse to pa vodi k nižjim dobičkom;
• Faza upadanja – donos podjetij je že rahlo nižji od donosa celotnega gospodarstva.

S panožno analizo smo zaključili postopek izbire vzajemnih skladov. Sedaj torej točno vemo, ali bomo varčevali v delniških ali obvezniških skladih, v katero regijo oziroma katero gospodarstvo bomo nalagali svoja sredstva ter v katero panogo se nam najbolj splača vlagati.