Prenos podjetja na družinskega člana z darilno ali izročilno pogodbo je ena od možnosti, ki jih ima podjetnik, ki želi prenehati s poslovanjem, vendar želi ohraniti kontinuiteto in tradicijo svojega podjetja. Druga možnost je, da svoje podjetje na družinske člane prenese šele po svoji smrti in sicer z oporoko ali z dedovanjem na podlagi zakona. V tem prispevku bomo si bomo pogledali vse možnosti in predstavili nekatere ključne vidike, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju in izvedbi prenosa.
V Sloveniji obstajata dve glavni vrsti podjetij, ki sta najpogosteje predmet prenosa:
- samostojni podjetniki (s.p.) in
- družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost pod svojim imenom in priimkom. Družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba, ki ima svoje ime, sedež, kapital in organe. Vsaka vrsta podjetja ima svoje značilnosti, ki vplivajo na način prenosa na družinskega člana.
Osnovne značilnosti prenosov podjetij
Samostojni podjetnik lahko prenese svoje podjetje na drugega samostojnega podjetnika (podjetnik prevzemnik) na dva načina: prenos celotnega podjetja ali prenos dela podjetja. Prenos celotnega podjetja pomeni, da preidejo na podjetnika prevzemnika vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, vključno s vsemi sredstvi, dolgovi, pogodbami, zaposlenimi, dovoljenji, blagovnimi znamkami in drugimi elementi podjetja. Prenos dela podjetja pomeni, da preidejo na podjetnika prevzemnika le določene pravice in obveznosti podjetnika v zvezi z delom podjetja, ki je predmet prenosa, na primer poslovna enota, poslovna dejavnost, poslovni segment ali poslovni projekt. V obeh primerih je treba skleniti pisno pogodbo o prenosu podjetja ali dela podjetja v obliki notarskega zapisa in jo vpisati v sodni register.
Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo lahko prenese svoj poslovni delež na drugega družbenika ali na tretjo osebo, ki postane novi družbenik. Prenos poslovnega deleža pomeni, da preidejo na prejemnika poslovnega deleža vse pravice in obveznosti družbenika v zvezi s poslovnim deležem, vključno z deležem v osnovnem kapitalu, glasovalno pravico, pravico do upravljanja, nadzora in informiranja, pravico do udeležbe pri dobičku in razdelitve premoženja po likvidaciji družbe. Prenos poslovnega deleža je treba skleniti v obliki notarskega zapisa in vpisati v sodni register. Poleg tega je treba upoštevati morebitne omejitve prenosa poslovnega deleža, ki so lahko določene v družbeni pogodbi, kot so soglasje družbe, predkupna pravica družbe ali drugih družbenikov, prepoved prenosa poslovnega deleža na določene osebe ali za določen čas. Več podrobnosti o možnih določilih družbene pogodbe, ki vplivajo na prenos poslovnega deleža, preberite v odseku.
Družbena pogodba – prednostna pravica in drugi pogoji glede prenosov poslovnih deležev
S prenosom poslovnega deleža se spremeni družbenik, kar pomeni, da se spremeni družbena pogodba. Tako ime pridobitelja poslovnega deleža nadomesti ime njegovega predhodnika. Taka sprememba ne posega v siceršnja razmerja med družbeniki. Prenos poslovnega deleža namreč ne vpliva na premoženje družbe, saj se slednje niti ne zmanjša niti ne poveča. Podjetje torej ostane nespremenjeno, spremeni se zgolj članska struktura.
Novi pridobitelj poslovnega deleža nasledi pravice in obveznosti, ki izvirajo iz poslovnega deleža predhodnika. Iz tega izhaja, da za takšno spremembo družbene pogodbe ni potreben sklep družbenikov, izglasovan s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, kot se sicer zahteva pri spremembah družbene pogodbe.
V kolikor družbena pogodba ne določa drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Zato mora družbenik o nameravani prodaji in pogojih prodaje pisno obvestiti preostale družbenike in jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v roku enega meseca od prejema obvestila. Gre za tako imenovano prednostno pravico.
Poglavitnega pomena je upoštevati, da lahko družbeniki z družbeno pogodbo prednostno pravico izključijo. Prednostna pravica pri prenosih znotraj družbe ne velja, zato preostali družbeniki ne morejo uveljavljati predkupnega upravičenja, v kolikor eden od družbenikov prenese svoj poslovni delež drugemu družbeniku v družbi. Navedeno je relevantno v primeru, če želi družbenik svoj poslovni delež prenesti na družinskega člana, ki že ima poslovni delež v tej družbi oz. je že v osnovi njegov družbenik. Če bi denimo d.o.o. imela tri družbenike, pri čemer bi dva izmed njih bila oče in sin, oče pa bi želel prenesti svoj poslovni delež na sina, tretji družbenik ne bi mogel uveljavljati prednostne pravice.
Če lahko družbeniki izključijo prednostno pravico, lahko v družbeni pogodbi tudi zaostrijo pogoje za prenos poslovnega deleža. Na primer, lahko se dogovorijo, da odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, pogojujejo s soglasjem večine ali vseh družbenikov, prav tako pa določijo pogoje za izdajo soglasja. Pomembno je temeljito razmisliti o takšnem dogovoru v družbeni pogodbi. Če ima družba tri družbenike, pri čemer med obstoječimi družbeniki ni nobene sorodstvene povezanosti, eden izmed družbenikov pa bi želel prenesti svoj poslovni delež na svojega sina (ta do sedaj ni imel poslovnega deleža v družbi), je lahko tak prenos otežen, če obstoji tovrsten dogovor. V kolikor bo soglasje vseh družbenikov pogoj za odsvojitev poslovnega deleža enega izmed družbenikov njegovemu sinu, potem prenos v primeru neodobravanja drugih dveh družbenikov ne bo realiziran.
Davčni vidik prenosov podjetij
Pri prenosu podjetja na družinskega člana je pomembno upoštevati dva zakona in sicer Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) ter Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Zakon o davku na dediščine in darila določa, da se davek plačuje od vrednosti premoženja, ki se pridobi z dedovanjem ali darovanjem. Davek se plačuje po stopnjah, ki so odvisne od vrednosti premoženja in sorodstvene povezanosti med prenosnikom in prejemnikom. Obdavčitev z davkom na dediščine in darila je natančneje pojasnjena v podrobnejšem opisu Finančne uprave Republike Slovenije, dostopnem na naslednji povezavi:
Zakon o dohodnini določa, da se davek plačuje od dohodkov fizičnih oseb (med katere spadajo tudi dohodki iz dejavnosti in dohodki iz kapitala). V primeru prenosa na družinskega člana pa je mogoče uveljaviti oprostitev davka, če so izpolnjeni določeni pogoji. Za prenos celotnega podjetja samostojnega podjetnika na drugega samostojnega podjetnika je predvidena oprostitev davka, če se podjetje prenaša zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi ali je prejemnik podjetja otrok ali zakonec (prvi dedni red). Podjetnik lahko na tak način podjetje prenese samo na enega družinskega člana, ki mora nadaljevati z opravljanjem dejavnosti vsaj pet let po prenosu. Če prejemnik podjetja ne izpolnjuje teh pogojev, se ob prenosu podjetja plača davek.
Za prenos dela podjetja samostojnega podjetnika na drugega samostojnega podjetnika ni predvidena oprostitev davka, razen če gre za prenos dela podjetja, ki je samostojna celota in ima sredstva, obveznosti, zaposlene in druge elemente podjetja. V tem primeru se uporabljajo enaka pravila kot za prenos celotnega podjetja.
Če želi podjetnik uveljavljati nevtralno davčno obravnavo, mora takšno davčno obravnavo priglasiti pri davčnem organu. Natančneje je davčno nevtralen prenos pojasnjen v podrobnejšem opisu Finančne uprave Republike Slovenije, dostopnem na naslednji povezavi: https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Prenehanje_opravljanja_dejavnosti.docx
Za prenos poslovnega deleža družbenika družbe z omejeno odgovornostjo na drugega družbenika ali na tretjo osebo je predviden odlog plačila davka, če je prejemnik poslovnega deleža otrok ali zakonec (prvi dedni red) in če je prenos poslovnega deleža neodplačen. Če je prejemnik poslovnega deleža druga oseba, ki ni v prvem dednem redu, ali če je prenos poslovnega deleža odplačen, se ob prenosu podjetja plača davek.
Če želi družbenik uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora odlog pravočasno priglasiti pri davčnem organu. Natančneje je odlog ugotavljanja davčne obveznosti pojasnjen v podrobnejšem opisu Finančne uprave Republike Slovenije, dostopnem na naslednji povezavi:
Razlika med darilno in izročilno pogodbo
Temeljna razlika med izročilno in darilno pogodbo je ta, da gre pri izročilni pogodbi za odplačen pravni posel, medtem ko je za darilno pogodbo značilno, da je prenos premoženja zapustnika na njegove morebitne naslednike neodplačen.
Za izročilno pogodbo Obligacijski zakonik določa, da se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Zakon obenem predvideva, da si lahko izročitelj pridrži posamezne pravice ob izročitvi. Ključnega pomena pri sklenitvi te pogodbe pa je pogoj, da bo izročilna pogodba veljavna le v primeru, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Izročilno pogodbo je potrebno skleniti v obliki notarskega zapisa.
Bistvo odplačnih pogodb, kot je denimo izročilna pogodba, je vzajemnost dajatev. Pri darilni pogodbi in drugih neodplačnih pravnih poslih pa darovalec v zameno za svojo obljubo ne prejme ničesar. Neodplačnost se lahko izkaže za pomembno, če je zapustnik bodisi z darili med živimi bodisi z oporoko razpolagal s skupnim nujnim deležem. Če je zaradi tega prikrajšan nujni delež, lahko nujni dediči zahtevajo, da se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Drugače pa je v primeru izročilne pogodbe, saj se premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil med svoje potomce, ne bo vračunalo v njihove dedne deleže in se ne bo upoštevalo pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine. Posledično takšno premoženje tudi ne bo predmet morebitne vrnitve. Dediči po smrti zapustnika v takem primeru namreč ne bodo imeli nikakršnih dednopravnih zahtevkov glede izročenega premoženja.
Dedovanje podjetja
V kolikor podjetnik prenosa podjetja ne uredi še med časom svojega življenja, bo le to predmet dedovanja. Dedovanje podjetja lahko poteka na dva načina, in sicer na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. V obeh primerih je treba upoštevati pravila in davčne posledice, ki veljajo za prenos poslovnega deleža.
Dedovanje podjetja na podlagi zakona pomeni, da se premoženje zapustnika razdeli med zakonite dediče, ki jih določa Zakon o dedovanju. Ti so razvrščeni v dedne rede, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Dediči prvega reda so zapustnikovi otroci (ali posvojenci) in preživeli zakonec (tudi zunajzakonski partner), ki dedujejo po enakih delih. Če ni potomcev, dedujejo dediči drugega reda, ki so starši (ali posvojitelji) in preživeli zakonec. Če ni ne potomcev in ne staršev, dedujejo dediči tretjega reda, ki so dedi in babice pokojnega ter njihovi potomci.
Izmed zakonitih dedičev so nekatere osebe tudi nujni dediči, ki imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Nujni dediči so pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi starši, pokojnikov preživeli zakonec in v nekaterih primerih tudi pokojnikovi dedi in babice ter bratje in sestre. Nujni delež dedičem iz prvega dednega reda znaša polovico, dedičem iz drugega dednega reda pa tretjino premoženja, ki bi ga podedovali na podlagi zakonitega dedovanja. Če je nujni delež prikrajšan, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je potrebno, da se dopolni nujni delež.
Dedovanje podjetja na podlagi oporoke pomeni, da zapustnik sam določi, komu in v kakšnem deležu bo zapustil svoje premoženje, vključno s poslovnim deležem. Oporoka je lahko sestavljena v različnih oblikah, kot so lastnoročna oporoka, notarska oporoka ali oporoka pred pričami. Oporočitelj lahko naloži tistemu, ki mu zapušča koristi iz zapuščine, tudi kakšno dolžnost, v oporoki lahko postavi tudi pogoje in roke.
Pri pisanju oporoke za dedovanje podjetja je treba upoštevati, da z razpolaganjem s skupnim nujnim deležem ne prikrajšamo nujnega deleža nobenega izmed nujnih dedičev. V nasprotnem primeru obstoji nevarnost, da bodo nujni dediči zahtevali zmanjšanje takšnih oporočnih razpolaganj, kolikor je potrebno, da se dopolnijo nujni deleži.
Prednost oporočnega razpolaganja s poslovnim deležem je, da gre za enostaven način določanja bodoče usode imetništva poslovnega deleža. Ob tem prenosniku omogoča, da do konca svojega življenja obdrži popoln nadzor nad podjetjem. Slabost pa je, da mora oporočitelj upoštevati nujne deleže nujnih dedičev, ki jih ne more izključiti od dedovanja. Poleg tega se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršen koli način dobil v dar od zapustnika, razen če zapustnik ne določi drugače. To pomeni, da se lahko vrednost podarjenega poslovnega deleža spremeni do časa dedovanja, kar lahko vpliva na razmerja med dediči.
Poslovanje s.p. med časom zapuščinskega postopka
Podjetje je sestavni del zapustnikovega premoženja, zato že v trenutku zapustnikove smrti pripade dediču. V kolikor je dedičev več, med njimi nastane dediščinska skupnost. Dediči imajo v takem primeru več možnosti, o katerih se lahko sicer svobodno odločijo, vendar morajo upoštevati obvezna pravila o dedovanju in pravila podjetniškega statusnega prava.
Če gre za dedovanje na podlagi zakona, sodišče dediču ne more naložiti dolžnosti, da nadaljuje podjetniško dejavnost. Ključnega pomena je, da se lahko dedič odpove dediščini, vendar ta odpoved ne more biti delna. Navedeno pomeni, da se mora dedič, ki ne želi dedovati podjetniškega premoženja, dediščini odpovedati v celoti.
Če se dediči odločijo, da bodo prevzeli podjetje, je njihov položaj podoben položaju podjetnika prevzemnika, na katerega lahko podjetnik že za čas svojega življenja prenese podjetje. V nasprotnem primeru pa podjetje preneha.
V praksi lahko pride do primera, ko je eden od dedičev s pokojnim podjetnikom že sodeloval pri podjetniški dejavnosti za čas njegovega življenja. Ta dedič lahko zahteva, da se mu prepusti podjetje, on pa preostalim dedičem izplača ustrezen znesek. Do nekoliko kompleksnejše situacije pa lahko pride, če se več dedičev odloči, da bodo kot zapuščinska skupnost nadaljevali dejavnost podjetja samostojnega podjetnika. Če obstaja interes več dedičev, da nadaljujejo podjetniško dejavnost, je nujno, da se podjetje preoblikuje v družbo, saj jim statusna oblika samostojnega podjetnika tega ne omogoča. Dediščinska skupnost namreč ni primerna za vodenje podjetja, saj zahteva soglasje o vseh poslih rednega upravljanja, kar je težko dosegljivo. V takih okoliščinah je težko ohranjati položaj na trgu.
Ker gre za premoženje v skupni lasti dedičev, ga morajo do delitve upravljati skupno in soglasno. V kolikor soglasja glede upravljanja med dediči ni mogoče doseči, lahko sodišče določi upravitelja, da se zagotovi upravljanje s podjetjem. V danem primeru utegnejo nastati nesoglasja med dediči, če sodišče za upravitelja imenuje denimo enega izmed dedičev, pri čemer bi se drugi lahko počutili prikrajšane. Zakon predvideva, da mora dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predložiti izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje. Jasno je, da je v vmesnem času lahko podjetje izpostavljeno raznim negotovostim, zato je smiselno, da se razmerja med dediči uredijo čimprej.
Davčni vidik dedovanja
Tudi dedovanje podjetja ima davčne posledice, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju prenosa poslovnega deleža. V Sloveniji velja Zakon o davku na dediščine in darila, ki določa, da se davek plačuje od vrednosti premoženja, ki se pridobi z dedovanjem ali darovanjem. Davek se plačuje po stopnjah, ki so odvisne od vrednosti premoženja in sorodstvene povezanosti med prenosnikom in prejemnikom.
Davčne vidike dedovanja poslovnega deleža obravnava tudi Zakon o dohodnini. Ta v 95. členu, ki obravnava primere neobdavčljive odsvojitve kapitala, določa, da se za odsvojitev kapitala ne šteje prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine zaradi smrti fizične osebe.
Prenos podjetja na družinskega člana je kompleksen proces, ki zahteva premišljeno in pravočasno načrtovanje. Pri tem je treba upoštevati tako pravne kot davčne vidike, ki vplivajo na prenos poslovnega deleža. Dedovanje podjetja lahko poteka na podlagi zakona ali na podlagi oporoke, pri čemer ima vsaka oblika svoje prednosti in slabosti. Pomembno je, da se družinski člani dogovorijo o načinu in pogojih prenosa, ki bodo zagotavljali uspešno in trajnostno delovanje podjetja.
Avtorja:
Marko Ploj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, Svetovalna skupina Prima d.o.o.
Slavko Vesenjak, odvetnik, Odvetniška družba Vesenjak, o.p., d.o.o.
