Direktorji opravljajo najpomembnejšo funkcijo v podjetju. Organizirajo in vodijo delo, planirajo, koordinirajo, nadzirajo itd.. Neprestano hodijo po robu, ko na osnovi omejenih informacij sprejemajo težke in zapletene odločitve, z velikim vplivom na uspešnost poslovanja podjetja. Vendar tudi direktorji delajo napake in so pogosto tudi odgovorni zanje, čeprav se tega velikokrat ne zavedajo.
Član organa vodenja in nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. (1. odst. 263. člena ZGD-1)
Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. (2. odst. 263. člena ZGD-1)
Direktor je torej odškodninsko odgovoren družbi, ki jo je vodil, dokazno breme za razbremenitev te odgovornosti pa je na direktorju. S tem zakon določa strog standard profesionalne skrbnosti: direktor odgovarja tudi za opustitev dolžnega ravnanja pri vodenju poslov. (Primož Raktelj)
Škoda lahko po eni strani nastane kot zmanjšanje premoženja (t.i. navadna škoda) ali kot preprečitev povečanja premoženja (t.i. izgubljeni dobiček).
Pri vodenju poslov mora poslovodstvo ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Z drugimi besedami je torej obveznost poslovodstva zagotavljati kapitalsko ustreznost družbe. To pa pomeni, da je pravna oseba ali podjetnik dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov. (28. člen ZFPPIPP) (Dr. Dušan Jovanovič)
Plačilna nesposobnost, kapitalska neustreznost in prezadolženost so dogodki, ki dajo znak, da se s podjetjem nekaj dogaja, zato se morajo sprožiti postopki, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. (Dr. Dušan Jovanovič)
Direktor je torej odškodninsko odgovoren družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njegovih obveznosti iz 2. poglavja ZFPPIPP – če ni pravočasno sprožil postopkov za normalizacijo stanja v podjetju. Če ni ravnal v skladu z ZFPPIPP, je odgovoren tudi za škodo, ki so jo imeli upniki podjetja, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila.
Na splošno Obligacijski zakonik (OZ) določa v 131. členu: »Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.« Posebej ZGD-1 določa (1. odstavek 264. člena), da ima pravna oseba (torej družba) pravico zahtevati vrnitev plačanega zneska od tistega, ki je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti (t.i. regresni zahtevek). ZGD-1 to posebej ureja in določa strožjo odgovornost članov organov (tudi lahko malomarnost). Naj na tem mestu posebej poudarimo, da prav to razlikovanje med ZGD-1 (vsaka oblika krivde) in OZ (samo namen in huda malomarnost), kaže na smiselnost zavarovanja odgovornosti članov vodenja ali nadzora, saj praviloma zavarovanje ne krije škode storjene namenoma ali iz hude malomarnosti. (Dr. Dušan Jovanovič)
Z zavarovanjem odgovornosti vodilnih delavcev se direktor zaščiti pred odškodninskimi zahtevki:
- ki jih proti njemu uveljavljajo tretje osebe, zaradi civilnopravne odgovornosti za čiste premoženjske škode navedene v prejšnjih odstavkih. Čista premoženjska škoda nastane kot zmanjšanje premoženja ali kot preprečitev povečanjapremoženja. Ne vključuje pa osebnih škod (smrt, telesna poškodba ali okvara človekovega zdravja), niti stvarnih škod (poškodba, kvarjenje, uničenje ali izginotje stvari),
- ki jih proti njemu uveljavlja podjetje, ki ga je vodil.
Splošno mnenje, da statusna oblika družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), direktorja ščiti pred osebno odgovornostjo, torej ne drži. V realnosti je direktorjeva odgovornost potencialno neomejena. Za poplačilo obveznosti se lahko uporabi celotno njegovo premoženje (plača, prihranki, avto, hiša itd.).
Viri:
- Dr. Jovanovič, Dušan. Odškodninska odgovornost organov v družbi. Dostopno na: http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/odskodninska_odgovornost_organov_v_druzbi-jovanovic.pdf (17.5.2015)
- Raktelj Primož. Odgovornost direktorja za opustitev dolžnega ravnanja. Primorske novice. Dostopno na: http://www.primorske.si/Priloge/ABC-podjetnistva/Odgovornost-direktorja-za-opustitev-dolznega-ravna.aspx (17.5.2015)
