Koliko vas oskubijo pri obračanju vašega denarja?

Če vložite 10 tisočakov v vzajemni sklad, boste za stroške poslovanja samo v prvem letu odšteli 305 evrov, v indeksnem skladu pa pet. Čeprav se sliši lepo, pa zadnji niso primerni za vse vlagatelje.

Če vložite 10 tisočakov v vzajemni sklad, boste za stroške poslovanja samo v prvem letu odšteli 305 evrov, v indeksnem skladu pa pet. Čeprav se sliši lepo, pa zadnji niso primerni za vse vlagatelje.

Bi za upravljanje svojega premoženja plačali pet evrov, kolikor staneta približno dve kavici, ali 305 evrov, kolikor stane 122 kavic? Morda nič? Včasih od vlagateljev slišimo zanimivo vprašanje: »Zakaj bi moral plačati, da upravljavci premoženja razpolagajo z mojim denarjem?« Iz vsakdanje uporabe besede »strošek« vemo, da to ne pomeni nič dobrega za naš žep, saj nam zmanjšuje stanje na bančnem računu. Zato je pomembno, da je strošek čim nižji. Podobno je tudi pri vlaganju v vrednostne papirje. Stroški namreč močno vplivajo na celotno donosnost naložbe. Nepoznavanje teh lahko povzroči hude glavobole. A »cenovno« bolj ugodni produkti niso vedno primerni za vse vlagatelje, o tem nekoliko pozneje.

Stroški oskubijo donose za …

Poglejmo hipotetičen izračun. Če bi hkrati vložili 10 tisoč evrov v vzajemni sklad in indeksnega (ETF), ki oba letno z naložbami ustvarita sedemodstotni donos, bi po 10 letih imeli v vzajemnem skladu 16.105 evrov premoženja, v ETF pa 19.573 evrov. V zadnjem bi torej privarčevali 3.468 evrov oziroma 21 odstotkov več kot v vzajemnem skladu. Po 20 letih bi bila razlika v vrednosti premoženja na našem računu še večja, in sicer kar 12.372 evrov oziroma bi imeli skoraj 50 odstotkov več premoženja, če bi vlagali v ETF kot vzajemni sklad.

Razlika v vrednosti premoženja je posledica nižjih stroškov poslovanja ETF. Pri izračunu smo upoštevali, da ti znašajo 0,05 odstotka pri ETF in dva odstotka pri vzajemnem skladu. Gre za posredne stroške, kot so upravljavska provizija, provizija skrbniške banke in drugi stroški, ki so že vračunani v vrednosti enote premoženja (VEP). Čeprav jih vlagatelji ne plačamo neposredno »iz svojega žepa«, so izjemno pomembni, saj nas bolj udarijo kot pa recimo vstopni stroški, ki so enkraten strošek in se plačajo ob nakupu točk sklada. Recimo 300 evrov, če je vstopna provizija vzajemnega sklada tri odstotke. Vstopnih stroškov ETF nimajo, plačati pa je treba 15 evrov za nakup ETF (in 15 evrov potem za prodajo), kolikor znašajo stroški borznega posrednika (ti še zaračunajo stroške vodenja, ležarino, strošek poravnave …).

Aktivno dražje, pasivno cenejše

Čeprav se za to, da nam drugi upravljajo premoženje, odpovemo določenemu delu premoženja, plačane provizije ne zagotavljajo uspeha. Pravzaprav se je izkazalo, da le redki vzajemni skladi dolgoročno dosegajo večji donos od primerljivega indeksa (benchmark). Prav zato so v zadnjih letih postali zelo priljubljeni indeksni skladi ali ETF. Ti v nasprotju z aktivno upravljanimi vzajemnimi skladi ne poskušajo doseči večjega donosa kot primerljivi indeks, ampak približno enakega. Ker se ne ukvarjajo z analizami in aktivnim trgovanjem, potrebujejo manj zaposlenih in imajo posledično precej nižje stroške. In prav ti so njihova glavna prednost. Upravljavske provizije so praviloma le nekaj stotink ali desetink odstotka, medtem ko pri delniških vzajemnih skladih segajo do 2,5 odstotka, obvezniških do odstotka in denarnih do 0,5 odstotka.

Kot zanimivost omenimo, da je legendarni borzni maček, 85-letni Warren Buffett, celo v svojo oporoko zapisal, da naj večino premoženja, ki ga bo prejela njegova 16 let mlajša žena, naložijo ravno v te sklade. Prepričan je, da bodo dolgoročno uspešnejši od večine aktivno upravljanih skladov.

Druga plat ETF

Preden se zapodite v nakup ETF, je treba pojasniti, da ti skladi niso najprimernejša naložba za vse vlagatelje. Primerni so za tiste, ki že imajo nekaj izkušenj z vlaganjem in nalagajo večje zneske.

Nikakor niso primerni za mesečno vplačevanje manjših zneskov, saj bi bili stroški nakupov in prodaj previsoki. Za nakup in prodajo namreč potrebujemo borznoposredniški račun (odpiranje tega stane do 15 evrov, potem pa še letno vodenje približno 10 evrov), stroški vsakega nakupa in prodaje pa znašajo okoli 15 evrov (odvisno od cenika posamezne borznoposredniške hiše). Če bi mesečno vplačevali 100 evrov, bi bila »vstopna« provizija v ETF kar 15-odstotna.

Druga slaba stran ETF je, da moramo ob vsaki prodaji in vnovičnem nakupu plačati davek na kapitalski dobiček (25 odstotkov, če prodamo v petih letih od nakupa, potem pa davek postopoma upada) in seveda tudi prodajno in nakupno provizijo. Pri vzajemnih skladih to praviloma ni potrebno. Če prehajamo med podskladi v okviru krovnega sklada, se davčna obveznost namreč odloži.

Za nekatere so torej primernejši ETF, za druge vzajemni skladi. Pri izbiri vam lahko pomaga vaš finančni svetovalec. Nekaj 100 evrov, ki jih boste porabili za pripravo naložbenega načrta, vam namreč lahko prihrani kar nekaj tisočakov v prihodnosti.