Za ugotavljanje pravega časa za naložbo v delnice obstaja več teorij. Danes si bomo ogledali »FED MODEL«, ki ga uporablja mnogo investitorjev in finančnih inštitucij. Model temelji na primerjavi donosnosti med delniškimi in obvezniškimi naložbami. Obojne namreč prinašajo določen donos (delnice dividende, obveznice pa obresti), na podlagi katerega je mogoče primerjati atraktivnost vsake izmed naložb. Če je donosnost delnic višja od donosnosti obveznic, so atraktivnejše delniške naložbe. Kadar pa je donosnost obveznic višja od donosnosti delnic, bi naj vlagatelji raje nalagali v obveznice.
Model torej temelji na portfelju sestavljenem iz delnic in obveznic, relativni delež vsake izmed naložb pa je odvisen od tega, katera naložba je donosnejša. Je zelo enostaven, podprt z empiričnimi dokazi in finančno teorijo. Nekaterim se zdi celo preveč enostaven, da bi lahko deloval. Pravijo, da obvezniški del fed modela ne upošteva inflacije ter, da v realnosti investitorji ne rabijo izbirati le med delnicami in obveznicami, temveč imajo še druge možnosti.
Vendar to za nas sploh ni pomembno. Pomembno je le to, da ga veliki investitorji in finančne inštitucije uporabljajo. S pomočjo njega ugotavljajo, ali naj kupijo delnice ali obveznice. In ko ti vstopijo na trg in začnejo kupovati, takrat borzni tečaji rastejo.
Na spodnjem grafu si poglejmo, kaj je model kazal v preteklosti in kaj kaže danes. Do leta 1999 so delniški indeksi močno porastli. Fed model je kazal precenjenost delniških tečajev (P/E yield – 10yrT-bills je bil močno negativen). Sledil je močan popravek delniških tečajev – tako imenovani »dot-com« mehurček je počil in pripeljal cene v ravnovesje.
Donosnost delnic se je dvignila nad donosnost obveznic nekje v septembru leta 2002, kar je napovedovalo rast delniških tečajev. Res je sledil nekajletni bikovski trend, vse do leta 2007, ko je donosnost delniškega indeksa S&P 500 padla pod donosnost 10 letnih obveznic. Če povemo z drugimi besedami, delnice so bile v tem trenutku precenjene. Sledil je eden izmed največjih borznih zlomov v zgodovini.
Močni upadi delniških indeksov v letu 2008 so seveda vodili v podcenjenost delnic (precenjenost obveznic), ki se vidi na grafu kot pozitivna razlika med donosnostjo indeksa S&P 500 ter 10 letnimi obveznicami. To je seveda bil signal za ponoven nakup delnic in ponovno rast tečajev, ki traja vse do danes.
Slika 1: Razlika med donosnostjo delnic in obveznic ter vrednost indeksa S&P 500
Danes je razlika med donosnostjo delnic in obveznic močno pozitivna. Delnice so kar za 3,70% bolj donosne od obveznic, katerih donosnost znaša le 2,64%. Torej so primernejše za nakup.
Večino sredstev bi vlagatelji trenutno torej še zmeraj morali imeti v delnicah, manjši delež pa v drugih naložbah.
Naslednji graf prikazuje sedemletno povprečno vrednost kazalnika P/E za ameriški indeks S&P 500. Iz grafa je razvidno, da se vrednost kazalnika vse od začetka leta 2009 postopoma zvišuje. Kljub vsemu pa je njegova vrednost še zmeraj pod tistimi iz leta 2007 ali prej.
Slika 2: Sedemletna povprečna vrednost kazalnika P/E za indeks S&P 500
Ameriške delnice torej še imajo potencial za rast. Potencial pa je seveda dosti večji pri delnicah trgov v razvoju. Tamkajšnji P/E kazalniki so namreč daleč pod zgodovinskimi nivoji. Delnice trgov v razvoju so zato zelo atraktivne za nakup.
