Najpomembnejši vprašanji pred odločitvijo o vrsti naložbe sta:
1) Za kakšen čas nalagam sredstva?
2) Kakšno tveganje sem pripravljen sprejeti?
Primerne oblike varčevanj so namreč različne, če bomo denar potrebovali čez 1 mesec, 1 leto ali šele ob naši upokojitvi. Hkrati s časom varčevanja je povezano tudi tveganje, ki ga lahko sprejmemo. Daljši kot je rok, večja je namreč verjetnost, da bo vaš dosežen donos pri višje tveganih naložbah enak pričakovanemu. Na daljši rok lahko torej sprejemamo višje tveganje kot na krajšega. V nadaljevanju si oglejmo nekaj osnovnih oblik varčevanja ter kdaj in za koga so primerne.
Depoziti na vpogled
So minimalno obrestovani, saj so nam sredstva kadarkoli na razpolago. Primeren je za manjše količine denarja, ki pokrivajo naše sprotne potrebe po likvidnosti (do 6 mesecev).
Vezani depoziti
So višje obrestovani, kot depoziti na vpogled, vendar manj likvidni. Naša sredstva torej vežemo za določeno obdobje in jih med tem časom ne moremo uporabljati. Še zmeraj pa gre za zelo varno obliko naložbe, saj je izplačilo garantirano s strani države. Primerni so za varčevanje, ki traja od 6 mesecev do 3 let.
Obvezniški skladi in obveznice
Obvezniški skladi so dobra alternativa bančnim depozitom. So malo bolj tvegani, v zameno pa vam nudijo dostop do sredstev v roku nekaj dni in primerljive ali celo višje donose od vezanih vlog. Primerni so za varčevanje, ki traja več kot 3 leta.
Mešani skladi
Mešani skladi imajo v portfelju obveznice in delnice, zato so še nekoliko bolj tvegani, prinašajo pa višje donose. To pomeni, da v dobrih časih prinašajo kar visoke donose, v slabih pa padci niso preveliki. Primerni so za tiste, ki svojih sredstev predvidoma ne bodo potrebovali 5 do 10 let.
Delniški skladi in delnice
So primerni za vlagatelje, ki varčujejo dolgoročno. To pomeni vsaj 5 let. Dolgoročno prinašajo visoke donose, vendar tudi zelo nihajo – so torej tvegani. Niso primerni za kratkoročno varčevanje, saj so lahko padci veliki. Primerni so le za tiste, ki so pripravljeni za potencialno višji dobiček tudi izgubiti del ali celo večino svojega vloženega zneska.