Pokojninske reforme, bodisi trenutna bodisi vse naslednje (kolikor jih bo že potrebnih) do vaše upokojitve, ne morejo mimo demografskega trenda starajočega se prebivalstva. Rešitev za vzdržnost javnih pokojnin se bo iskala s podaljševanjem delovne dobe oziroma zniževanjem višine pokojnin. Če se vam zanašanje na državno pokojnino zdi tvegano, ponujamo nekaj odgovorov na vprašanja o varčevanju za starost, ki se porajajo ob aktualni pokojninski in tudi davčni reformi.
Reforme so dodaten motivator za varčevanje
Finančni svetovalec Marko Ploj pričakovane reforme vidi kot razlog več, da se varčevalci danes zavejo pomena varčevanja za starost. »Vsaka pokojninska reforma nam sporoča, da bo upokojitvena starost višja. S tokratnim predlogom se odmerni odstotek resda zvišuje, a ob trendu staranja prebivalstva na dolgi rok težko pričakujemo vzdržnost sedanjih pokojnin. Vse to nas mora spodbujati k še večjemu varčevanju,« pravi Ploj.
Na drugi strani pa nekatere davčne reforme jemljejo voljo do varčevanja na dolgi rok. »Sam sem pri strankah v zadnjih mesecih opazil, da so začele odlašati z nekaterimi oblikami varčevanja, saj so se bale, da bi se kapitalski dobički vštevali v dohodninsko osnovo. S tega vidika jim je drugi steber (dodatno pokojninsko zavarovanje, za katerega so ponujene davčne spodbude) v luči možnih davčnih sprememb privlačnejša oblika varčevanja. A tudi te rente bi v prihodnje lahko bile obdavčene bolj oziroma drugače kot danes. Nasploh na dolgi rok lahko pričakujemo višje davke tudi na kapital, saj države navadno davke zvišujejo in ne znižujejo. Varčevalci, ki sami nalagajo sredstva v delnice oziroma sklade, glede tega kaj dosti ne morejo storiti. Upoštevajoč pričakovane višje davke, bi kvečjemu morali varčevati več, da bo po plačilu davkov ostalo dovolj za dodatek k pokojnini,« svetuje Ploj.
Kako se lotiti varčevanja?
Najbolje je začeti varčevati takoj, ko se posameznik zaposli, saj tako skozi delovno dobo dodobra izkoristi obrestno obrestni račun. Če začne posameznik varčevati pozneje in želi do upokojitve privarčevati dovolj sredstev, bo moral dajati na stran večje vsote, aritmetiko osebnih financ razlaga Marko Ploj.
Za številne varčevalce velja, da preveč varčujejo v varnih naložbah, kot je depozit, premalo pa v delniških. Posledično privarčujejo premalo. Številni varčevalci delniških naložb zaradi takšnih ali drugačnih pogledov oziroma preteklih izkušenj ne marajo. Mikajo jih drugačne oblike, denimo nepremičnine. Kako Ploj gleda na takšno varčevanje? »Pričakovana donosnost nepremičnin je večja kot v depozitih, a manjša kot v delnicah. Če nekdo resnično ne mara delnic, potem nepremičnine niso najslabša alternativa. Nepremičnine realno po davkih in vseh stroških, ki jih zahtevajo, še vedno prinašajo donos. Se je pa pri tem naložbenem razredu treba zavedati, da se je s to naložbo treba ukvarjati. Denimo iskati najemnike, urejati obnovo in podobno. To mora vlagatelj vzeti v zakup,« razlaga Ploj.
