Dedovanje je temeljna ustavna in človekova pravica, ki pomeni prenos vsega premoženja zapustnika na njegove pravne naslednike – dediče v trenutku zapustnikove smrti. Do dedovanja lahko pride po zakonu, to je zakonito dedovanje, kadar zapustnik ni napisal veljavne oporoke – če pa jo je, nastopi oporočno dedovanje. Pogosto si predstavljamo dedovanje vsakdanjih premičnin in nepremičnin, medtem ko prehod podjetniškega premoženja ni toliko znan. Osredinili se bomo zlasti na posledice prehoda podjetniškega premoženja podjetnika (s. p.) ter poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) na dediče. Ti sta namreč najpogostejši statusni obliki gospodarskega subjekta pri nas.
Pravni položaj omenjenih gospodarskih subjektov pri nas določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta določa ustanovitev, položaj in prenehanje gospodarskih družb in temeljno o dedovanju v tem kontekstu. Taka ureditev je običajna, saj je temeljni zakon, ki ureja dedovanje v Republiki Sloveniji, Zakon o dedovanju (ZD). Tudi tukaj ni izrecno posebej urejeno dedovanje podjetniškega premoženja, zatorej ga zapolni teorija in praksa. Za to razpravo pomeni dedovanje podjetniškega premoženja prehod premoženja samostojnega podjetnika, s katerim je le-ta opravljal svojo pridobitno dejavnost, na njegove dediče, in prehod članstva na poslovnem deležu v d. o. o. na dediče. To dedovanje lahko ima neizmerno pomembne posledice, ki utegnejo kaj hitro spremeniti usodo in vsakdan prizadetih ljudi.
Samostojni podjetnik ali podjetnik, kot ga poimenuje ZGD-1, odgovarja za obveznosti iz poslovanja podjetja z vsem svojim premoženjem. To pomeni, da se upniki lahko poplačajo iz premoženja, ki je organizirano v podjetju kot namensko premoženje, kot tudi iz njegovega osebnega premoženja.
Če podjetnik umre, zakon določa, da lahko dedič, ki bo nadaljeval to podjetje, v firmi še dalje uporablja ime in priimek zapustnika. Podjetje v pravnem prometu velja kot enoten objekt in je zato, kot vsaka druga stvar, lahko predmet dedovanja. Pri tem ločimo dva položaja. Prvi je položaj pred delitvijo dediščine, katere del je tudi podjetje.
V trenutku zapustnikove – podjetnikove smrti nastane med njegovimi dediči dediščinska skupnost, ki praviloma traja do delitve dediščine. Tako podjetje preide na to skupnost, bistvena posledica režima je, da vse pravice in obveznosti dediščine in podjetja preidejo na njih. Sodedič ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh, torej tudi ne z deležem na podjetju, ker deleža nima. Po drugi strani pa ima vsako dejanje morebitnega upnika zoper enega od dedičev učinek zoper vse dediče in obratno.
Zakon tako določa, da dediči vodijo in zastopajo podjetje skupno in soglasno, kar lahko otežuje hitro odločanje, ki je še posebej danes bistvena prvina upravljanja. Poleg tega dediščinska skupnost nima pravne subjektivitete, kar je za pridobitno dejavnost po ZGD-1 conditio sine qua non. Težnja pravne ureditve je v čimprejšnjem preoblikovanju skupnosti v eno od gospodarskih družb, ki lahko vodi podjetje v taki pridobitni organizaciji. Pri tem je potrebno slediti predpisanim registrskim postopkom. Drugi položaj obravnava situacijo, ko nastopi delitev dediščine, kar ima pomemben vpliv na podedovano podjetje. Tu sta možna položaja glede na to, ali je zapustnik napravil oporoko ali ne. Če jo je napravil in v njej določil dediča podjetja, je delitev opravil že podjetnik – zapustnik – in zadeva je jasna. Kogar je določil za dediča podjetja, ta nadaljuje njegovo podjetje. Dedič se temu lahko odpove, a se s tem odpove celotni dediščini, ki bi mu šla sicer. Če je pa dedičev več in postavljeni dedič ne želi nadaljevati podjetja, se morajo o drugačni rešitvi le-ti sporazumeti, ker odstopajo od oporoke. Če v oporoki ni določil dediča ali je ni napisal nastopi zakonito dedovanje. Če je dedičev več, se morajo sporazumeti, sicer o tem odloči sodišče. Dediči lahko sklenejo, da nobeden od njih ne bo nadaljeval podjetja in to preneha s poslovanjem, lahko ga prodajo ali vložijo v družbo; lahko se sporazumejo, da ga bodo nadaljevali vsi ali nekateri izmed dedičev s tem, da ga bodo preoblikovali v eno izmed gospodarskih družb ali da bo podjetje kot podjetnik nadaljeval samo eden izmed njih. Bistveno pri nadaljevanju takega podjetja, bodisi kot s. p. bodisi kot neka gospodarska družba, je vprašanje odgovornosti dediča za dolgove umrlega podjetnika. Na pravne naslednike preide podjetje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih podjetje ima. Kadar nadaljuje podjetje en sam dedič, kot univerzalni pravni naslednik stopi v čevlje podjetnika zapustnika, to je v vsa pravna razmerja podjetnika v zvezi s podjetjem, in se vpiše v poslovni register kot podjetnik. Za zapustnikove dolgove odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da upnikom podjetja, ki ga je podedoval, odgovarja tako s podedovano imovino, kot tudi lastno, ki jo je imel morda že pred tem dedovanjem. Pri tem mu gre beneficija, da odgovarja za dolgove podjetja zgolj do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da breme dolgov preide tudi na druge dediče, ki so pridobili dediščino, katere del je podjetje. Tako vsi dediči solidarno odgovarjajo upnikom za dolgove zapustnika, tudi za tiste iz podjetja. Upnik lahko terja kateregakoli od njih, tudi po opravljeni delitvi zapuščine, ko je dediščinska skupnost razvezana.
Pri družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je logika podobna, v bistvenem pa popolnoma drugačna. D. o. o. je kapitalska gospodarska družba, ki sama dogovarja za svoje obveznosti, družbeniki niso osebno odgovorni (izjemoma skozi institut spregleda pravne osebnosti). Poslovni delež umrlega družbenika je podedljiv, kot to določa ZGD-1. Pri tem je pomembno reci, da poslovni delež prinaša koristi in tudi dolžnosti. Tako do delitve pri več dedičih, delež preide na skupnost dedičev, ki z njim razpolagajo skupno. Podobno kot pri podjetju zgoraj. Dediči lahko poslovni delež razdelijo, razen če družbena pogodba to prepove. Družbena pogodba je temeljni akt ustroja d. o. o., ki lahko med drugim tako ravnanje prepove. Ob delitvi sta tako možna dva položaja, in sicer lahko delež ostane v skupnosti dedičev, ki uresničujejo pravice in so odgovorni za obveznosti iz poslovnega deleža skupno. Drugi položaj je delitev deleža, ki ga lahko dediči sporazumno razdelijo. Tako nastanejo novi poslovni deleži. Pomembna pri dedovanju deleža d. o. o je prijava deleža družbi. Res je, da delež preide na dediča v trenutku zapustnikove smrti, vendar zakon določa, da je imetnik deleža, kdor je kot tak vpisan v register, zato se mora kot tak prijaviti in izkazati pridobitev deleža d. o. o.. Lahko pa dedič do delitve razpolaga z dednim deležem, ki vsebuje poslovni delež – lahko ga prenese na sodediča, kjer soglasje družbenikov ni potrebno – pri prenosu na nekoga tretjega, je soglasje družbenikov nujno. Pojavi se lahko še položaj, ko družbena pogodba prepove delitev deleža. V tem slučaju, če ga dediči ne želijo imeti v skupnosti, se lahko odločijo, da preide na enega od njih, ki ostale izplača, ali delež prodajo – pri čemer imajo obstoječi družbeniki predkupno pravico – in si razdelijo kupnino.
Dedovanje potemtakem zagotavlja neko kontinuiteto in nadaljevanje normalnega gospodarskega življenja. To lahko ima resne posledice, še posebej za družino podjetnika, ki bi utegnila zaradi dolgov ostati brez premoženja, torej brez strehe nad glavo. Možno je celo, da je vodenje družinskega podjetja dediču v breme, kar pomeni propad uspešnega posla. Na drugi strani lahko vzniknejo resna nesoglasja pri vodenju družbe, če bi dedič ne imel posluha za filozofijo družbenikov, ki je bila uglašena z zapustnikom – družbenikom, kar lahko privede do propada uspešne poslovne zgodbe.
Za preprečitev takšnih in drugačnih katastrofalnih posledic, podjetniki lahko poskrbite za svoje podjetje in premoženje z rešitvami, ki so prilagojene samo vam, to je za zaščito izpada dohodka, zaščito lastniškega – poslovnega deleža in zaščito kredita. S tem si zagotovite varnost za vaše podjetje in razbremenite sebe ter zaščitite svoje najbližje pred poslovnimi obveznostmi, ki so absolutno breme.
Aljaž Lešnik, univ. dipl. prav.,
Viri in literatura:
Kocbek Marijan, Prelič Saša, Ivanjko Šime, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, druga, dopolnjena in predelana izdaja, GV založba, Ljubljana 2009;
Zupančič Karel, Dedovanje podjetniškega premoženja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2006;
Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009;
Zakon o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (UL RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15);
Zakon o dedovanju /ZD/ (UL SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 31/13 – odl. US in 63/16).
