V zadnjih letih je vse več prihrankov šlo čez mejo. Razlogi za beg prihrankov so bili različni. Nekateri zaradi nezaupanja v slovenski bančni sistem, drugi zaradi ohranjanja pravic iz javnih sredstev, nekateri so jih želeli zgolj skriti pred davkarijo.
Zakoni sicer predpisujejo, da mora vsak, ki v tujini odpre račun, to javiti tudi državi, sicer plača kazen, kljub temu pa marsikdo tega ne spoštuje.
Večina držav sicer o obrestih, ki se nabirajo na tujih računih, avtomatično obvešča našo davčno upravo, a ne Avstrija. Če ima varčevalec tako prihranke v Avstriji, natančnega nadzora slovenski davčni organi nimajo.
Do sedaj so morali naši davčni organi za podatke posebej zaprositi avstrijske, kar na davčni upravi storijo le, če gre za sumljivo dejanje ali prejmejo prijavo.
Avstrija in Luksemburgže več let preprečujeta sprejetje razširjene direktiva o obdavčenju dohodkov od prihrankov, saj se v njunih bankah hrani veliko denarja tujcev, tujih podjetij, skladov in ustanov. Kot zgleda, pa se ne bosta več mogli dolgo upirati, saj je Evropska komisija državi pozvala k odpravi bančne tajnost najkasneje do leta 2017.
Nova pravila EU odrejajo, da bo Avstrija morala našemu Dursu avtomatično poročati o obrestih, ki so se natekle na račune Slovencev.
EU se o izmenjavi bančnih podatkov pogaja tudi s Švico, Liechtensteinom, Monakom, Andoro in San Marinom, namen samodejne izmenjave bančnih podatkov pa je boj proti davčnim utajam.
