Marsikdo izmed nas razpolaga s finančnimi prihranki oziroma presežkom denarja, ki ga za tekoče potrebe ne potrebuje in hkrati želi prihranjen denar kar se da dobro oplemenititi. Vendar uspešno vlaganje sredstev na kapitalske trge zahteva od vlagatelja veliko znanja in časa. Marsikdaj ga izdajo čustva in tako ob velikih rasteh drvi v naložbe, ob velikih upadih pa prodaja delnice, čeprav bi bilo velikokrat dobro ravno nasprotno. Zato bi bilo morda bolje, da sredstva v upravljanje raje prepusti strokovnjakom. Tukaj pa se poraja vprašanje, komu sploh naj zaupamo svoj težko prislužen denar?

V Sloveniji se z aktivnim upravljanjem premoženja ukvarja že več kot 20 bank in borznoposredniških hiš, v zadnjem času pa so se pojavila tudi naložbena življenjska zavarovanja, ki nam omogočajo navedeno možnost. V nadaljevanju so navedene glavne razlike med navedenima možnostma.

Individualno upravljanje pri bankah in borznoposredniških hišah

Pogoj za to, da jim lahko denar zaupamo v individualno upravljanje premoženja, so večja privarčevana sredstva. Imeti moramo vsaj 10.000 EUR, pri večini pa je lestvica za upravljanje premoženja postavljena na okoli 50.000 EUR. Upravljavci kot razlog za to navajajo nižje stroške pri trgovanju z vrednostnimi papirji (provizije sicer poberejo dobršen del donosa) in dobro razpršitev naložb, s čimer zmanjšajo vaše tveganje.

Med stroške individualnega upravljanja premoženja spadajo stroški upravljavske provizije (ponavadi okoli 2 %), stroški delitve dobička (navadno od 10 do 20 % ustvarjenega donosa) ter transakcijski stroški z nakupi in prodajami vrednostnih papirjev, kot so stroški borznih provizij, provizije tujih borznih posrednikov, skrbniških storitev in podobno. Prevelika aktivnost upravljavca lahko torej precej neugodno vpliva na celoten donos premoženja.

Od vsake prodaje se ob koncu leta obračuna davek na kapitalski dobiček, ki znaša 20 odstotkov, s tem, da se vsakih pet let zniža za pet odstotnih točk.

Sredstva, ki jih zaupate v upravljanje, niso časovno vezana, tako, da lahko iz storitve kadarkoli deloma ali v celoti izstopite. Denar je običajno nakazan v nekaj delovnih dneh, takoj po prodaji finančnih instrumentov. Prav tako lahko sredstva v portfelj kadarkoli vplačate. Priporočljivo je, da svoja sredstva v upravljanju plemenitite vsaj 1 leto, medtem, ko je optimalno obdobje za upravljanje premoženja 3 do 5 let ali celo več.

Aktivno upravljanje sredstev v naložbenem življenjskem zavarovanju

Pogoji za aktivno upravljanje naših naložb v naložbenih policah so dosti nižji kot pri bankah. V to možnost lahko vstopimo že s 1.000 EUR. Nižja vplačila so možna zato, ker pravzaprav nalagamo v krovni sklad, v katerega nalagajo tudi drugi vlagatelji, celotni sklad pa je nato aktivno upravljan.

Stroški aktivnega upravljanja so podobni kot pri vzajemnih skladih, torej vstopna provizija (pada z višino vloženih sredstev (navadno od 1 do 5 %), upravljavska provizija (okrog 1 %), dodatno pa se obračunajo še stroški zavarovanja in stroški delitve dobička (nekateri upravljavci so nagrajeni z delitvijo dobička šele, če je donosnost kritnega sklada v tekočem letu višja od 11 % – npr. Fondpolica Virtuoz).

Dohodek iz naložbenega zavarovanja po Zakonu o dohodnini ni obdavčen, ravno tako zavarovalcu ni potrebno oddajati napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, kar je značilno za premoženje, ki je v gospodarjenju pri borzno posredniški družbi.

V nadaljevanju so navedene prednosti omenjenih oblik aktivnega upravljanja.

Slika: Primerjava aktivnega upravljanja na bankah in naložbenega zavarovanja z aktivnim upravljanjem.