2. KO ZASLUŽIMO, VARČUJMO IN PAMETNO KUPUJMO!
Ko s svojim (počitniškim) delom zaslužimo denar, pa je že ob prvem nakazilu treba razmišljati, kako bomo z zaslužkom ravnali. »Ni tako pomembno, koliko denarja imamo, ampak predvsem, kako z njim ravnamo,« opozori finančna svetovalka Marina Sreš iz Finančne skupine Prima. Prva misel naj bo varčevanje.
Pomembno je ločevati med željami in potrebami. Če recimo pogosto zamenjamo pametni telefon, je treba vedeti, da se telefonu po petih letih vrednost zniža za 70 odstotkov, podobno je pri avtomobilih. »Namesto da vlagate v avtomobile, telefone, vlagajte v vzajemne sklade in denar namenite nečemu, ki vam bo dolgoročno nekaj prineslo,« svetuje Sreševa.
Kako se pravzaprav lotiti varčevanja za nov telefon, avto in stanovanje? Postaviti si je treba varčevalne cilje. Če je cilj nakup novega telefona, ki stane 500 evrov, potem gre za kratkoročni cilj. Če ga želimo kupiti v letu dni, moramo vsak mesec dati na stran 40 evrov. Kako to uresničiti? Privarčujete lahko del žepnine, denar zaslužite z delom, lahko kaj prodate, recimo stare smučke s podstrešja, učbenike. »Do cilja pa lahko pridemo hitreje in z manj odrekanja tudi, če se odločimo za nakup rabljenega telefona ali telefona cenejše blagovne znamke,« doda Sreševa. Kaj pa avtomobil? Ta nakup zahteva več načrtovanja, saj gre praviloma tudi za večje zneske. Torej gre za srednjeročni cilj. Toda pomembno je zavedanje, da nakup avtomobila ni edini strošek (podrobneje o tem v nadaljevanju). Pri dolgoročnih ciljih, kot je nakup stanovanja, potrebujemo precejšnjo vsoto denarja, zato tu govorimo o dolgoročnem varčevanju. Če bi denimo želeli privarčevati 50 tisočakov, bi s pridnim varčevanjem in plemenitenjem denimo po petodstotnem letnem donosu to dosegli tako, da bi 15 let vsak mesec dali na stran 188,8 evra. »Tudi če nam uspe privarčevati 20 tisoč evrov, bo to prišlo prav, ker je velika verjetnost, da bodo nakup svojega prvega stanovanja financirali s posojilom. Banke pa zahtevajo tudi soudeležbo lastnih finančnih sredstev.«
Glede na postavljene cilje pa izbiramo tudi naložbe. Za kratkoročne cilje izbiramo produkte, ki predvsem ohranjajo vrednost denarja – to so varčevalni računi. Za srednje ročne cilje Sreševa priporoča državne obveznice oziroma obvezniške sklade, za dolgoročne pa delnice ali delniške vzajemne sklade.
